Barbara Kapelj Osredkar

Madame Butterfly visoke mode

»Najbolj me navdihujejo cvetlice v svojih naravnih oblikah in v njihovem naravnem gibanju. V svojih kreacijah poskušam posnemati naravo njihovega gibanja. Kadar oblikujem ovratnik ali rokav, najdem v naravi vedno najboljše barve in oblike.«
Colleen Quen

Colleen Quen je svojevrsta umetnica: kiparka, slikarka, arhitektka in predvsem izjemna modna kreatorka visoke mode. Rodila se je v Kaliforniji kitajskim staršem in preživela večino časa v San Franciscu, kjer tudi danes ustvarja v svojem studiu, ki ga deli z mojstrskim kiparjem in industrijskim oblikovalcem ter življenjskim sopotnikom Rickom Leejem. Kreiranja oblek in zanimanja za tekstil se je priučila že kot majhna deklica, medtem ko ji je mama šivala obleke. Vendar jo je pot zanesla najprej k študiju računalništva, kjer je tik pred diplomo ugotovila, da računalniki niso del njene največje sreče. Vpisala se je na FIDM – na študij modnega oblikovanja v San Franciscu in se desetletje kasneje brusila v modni industriji (Eileen West, Wilkes Bashford, Bugi Bugi, Brian Fedorow, Karen Alexander, Sue Siegel, Gap). Srce pa jo je vleklo k mojstrstvu visoke francoske mode in tako je našla tem odkrila ključ do uspeha : dve leti se je izpopolnjevala v skrivnostih oblikovanja pri modni kreatorki Simone Sethna, ki ustvarja kreacije za Christiana Diorja in Pierra Balmaina. Njena bogate svilene kreacije so očarale tudi zahteven okus medijskih zvezdnic, ki jih je moč videti v njenih kreacijah – npr. Tyro Banks, Paris Hilton in Bai Ling. Je tudi oblikovalka poročnih oblek za ekskluzivni butik Marine Morrison. Rada ustvarja kreacije bujnih rastlinskih oblik, navdahnjena s slikami ameriške slikarke Georgie O’Keffe. Velikokrat se zažene tudi v pariške muzeje, kjer podrobno raziskuje dela Balenciage, Coco Chanel in Charlesa Jamesa. Trenutno jo najbolj veseli dejstvo, da se bo tudi sama predstavila francoski prestolnici v letu 2009.

Barbara Kapelj Osredkar: Na začetku je bila vaša mama tista, ki je vplivala na vaše zanimanje za umetnost in za modno oblikovanje?
Colleen Quen: Ja, moja mama je bila moaj prva učiteljica oblikovanja – dala mi je vzpodbudo, da zrastem kot oblikovalka. Naučila me je izoblikovati moj lastni stil, ki sem ga gradila, ko sva izbirali materiale za moje prve obleke. Zašila je vse moje obleke. Tako sem si zgradila občutek za barve, blagove, silhuete. Delati z njo je bilo zelo zabavno, zelo kreativno in to je zaklad, ki mi ga je predala za celo življenje.

B.K.O.: Ste se kot deklica veliko igrali s punčkamili – šivali obleke za punčke, jih risali?
C. Q.: Imela sem na tisoče “barbik” in mama mi je rada šivala zanje oblekce, da sem jih preoblačila, tako sem se vedno znova čisto spontano preoblikovala v malo stilistko.

B.K.O.: Kašne so bile obleke, ki sta jih oblikovali skupaj z mamo in ste jih radi nosili kot dekle?
C. Q.: Oboževala sem oblike s potiski: drznimi in barvitimi – najbrž zato, ker sem odraščala v sedemdesetih, v času Pop Arta. Blagovi so morali biti nujno zelo barviti-tako v grafiki kot v teksturi, zelo nenavadni. In silhute zelo ženstvene ter preproste. Zraven sem vedno nosila prave rokavice, čevlje in torbico – prava petdeseta. Skoraj nikoli nisem nosila hlač. Obleke so bile zame tisto pravo.

B.K.O.: Ste že tedaj razmišljali o tem, da bi bili modna kreatorka?
C. Q.: Ne, nikoli nisem razmišljala o kreiranju oblek kot o delu. Vse skupaj je bila le zabava. Ko sem bila pri koncu študija računalništva, sem začutila, da je moja pot drugje – v kreiranju oblek, ne v računalniških programih. Začutila sem željo po “delu” s človeškim telesom – delati z ljudmi, oblikovati barve in oblike na sebi in na drugih. Zame je bilo to nekakšno “prebujenje.”

B.K.O.: Katere kreacije so za vas prelomne?
C. Q.: Ko oblikujem svobodno, npr. Metulj Papillon – s 100 origami metulji in Morska deklica, kjer me je navdahnilo oblikovanje arhitekta Santiaga Calatrave . Ta predstavlja moj ženstveni stil in nekakšno mojo arhitekturo z vsemi barvitostmi.

B.K.O.: Vaše kreacije me spominjajo na razstavo Ženskih impresionistk – Berthe Morisot, Mary Cassatt, Eva Gonzales, Marie Bracquemond – predstavljajo mešanico romantike, feminilnosti, z veliko nostalgije po stari, dobri visoki modi. Kdo vas inspirira med umetniki poleg Santiaga Calatrave?
C. Q.: Hvala za kompliment s slikarkami. Inspirirajo me predvsem strastni arhitekti in kiparji, slikarji : IM Pei, Monet, Van Gogh, Rodin, Degas. In moja potovanja, zlasti zadnje po Kitajski – kjer me je inspirirala oblačilna kultura Miao in Buyi prebivalcev.

B.K.O.: In kdo med modnimi oblikovalci?
C. Q.: Obožujem Christiana Lacroixa, njegove kreacijo sprožajo neskončno magijo.

B.K.O.: Imate radi evropsko modo?
C. Q.: Zelo, zlasti francosko. So modni mojstri. Občudujem evropske kreatorje, ki povzdigujejo modo kot umetnost!

B.K.O.: Kako se oblačijo ljudje v San Franciscu?
C. Q.: Ljudje v San Franciscu so zelo individualistični, edinstveni in boemski. Ne marajo trendov, raje gradijo svoje stile.

B.K.O.: Dolgo ste delali v modni industriji (Eileen West, Wilkes Bashford, Bugi Bugi, Brian Fedorow, Karen Alexander, Sue Siegel, Gap), kaj vam je ostalo najbolj v spominu?
C. Q.: Spominjam se težnje po ponižanju – “to je “bizins,” kjer je pomembno skupinsko delo in vsak doprinos k rasti družbe, je pomemben za rast posameznika.”

B.K.O.: Kakšno je vaše mnenje o današnji modni industriji?
C. Q.: V modni industriji vlada preobilje. Mislim, da bi potrebovali manjša modna podjetja, kjer bi izdelovala več drobnih, ročno izdelanih, edinstvenih kreacij. Unikatnosti in individualnosti, tega premankuje!

B.K.O.: Z željo po poglobitvi v mojstrstvo “French couture”, ste se dve leti brusili pri mojstrici Simone Sethna?
C. Q.: Ja, spominjam se študije dovršenosti v oblikovanju, proporcih, šivanju, krojenju, materialih. Vsak korak v procesu dizajna je umetniški process in ga je treba tako upoštevati kot spoštovati. Če spustiš enega od korakov, si že zgrešil. “ Prizadevaj si vedno, da boš izdelal najfinejše delo !”

B.K.O.: Vaše delo so vzorci, rože, kot dela Georgie O’Keeffe. Imate vrt poln rož?
C. Q.: Imela sem vrt poln “kala” lilij in vrtnic v moji hiši na Sunsetu. Odkar sem se preselila v bivši Gasilski dom, je mestno življenje vzelo svoj cvetlični davek – rada imam v hiši Francoske bele lilije s svojo magično noto. In dvonastopne balkone opečnate hiše krasim z balkonskimi rožami. Moj atelje je vedno poln oranžnih tobent in to je zdaj moj vrt. Magično je, ker te rože pokrijejo tla kot preproga, ki pozdravlja moje stranke.

B.K.O.: Medijske zvezde kot Tyra Banks, Paris Hilton in Bai Ling so vaše stranke. Je zahtevnejše kreirati zanje?
C. Q.: Svoboda v oblikovanju je zelo dobra. Nekatere so izbrale moje že izdelane kreacije, nekatere oblikujem prav zanje. Čas je napet in neizprosen in tak je tudi priokus njihovega videza oziroma videza njihovih dogodkov. Moram pa reči, da je poseben užitek delati z njimi, vsekakor drugačna izkušnja.

B.K.O.: Uporabljate veliko svile, šifona, katere materiale, barve imate najraje?
C. Q.: Svile, ki prinašajo najbolj doneče barve. Rada delam v barvi fuksije, rdeči, oranžni, nekaterih modrih. Rada ustvarjam kompozicije s strukturiranimi, prozornimi in prosojnimi materijali. Te so zame primeri dobre harmonije in ravnotežja.

B.K.O.: Nam zaupate, kakšen je vaš delovni dan?
C. Q.: Tak je moj vsakdan, če nimam priprav na revijo: 7:00 meditacija, 8:00 usklajevanje dela s šiviljo, 9:00: telefonski klici in elektonska pošta, 10:00 naročam blago,11:00 priprave na pomirjanje,12:00 kosilo, 13:00 pomirjanja s stankami, 15:00 korekcije, 16:00 pošiljanje skic popravkov, 17:00 oblikovanje in skodelica čaja, prižgem sveče, 18:00 zaključim z malo Tai Chija, 19:00 večerja, 20:00 pregled dela in plan za naslednji dan, 21:00 novi koncepti, 22:00 meditacija, 23:00 že spim. Vedno poskušam živeti po Zenu.

B.K.O.: Imate kakšne posebne rituale, preden oblikujete?
C. Q.: Dan prej dve uri meditiram. Zjutraj izrečem “molitev” za oblico kreativnosti. poskušam imeti čimbolj umirjen dan ali pa se zatečem k naravi, v park in kar tam ustvarjam.

B.K.O.: Koliko projektov hkrati delate, s koliko soustvarjalci?
C. Q.: Delam z 20 strankami po 3 mesece. Vsaka stranka mi vzame 40 do 80 ur dela. Danes je težko najti dobre šivilje, ki so sposobne perfekcije. Vendar, ko jo nadeš je zlata vredna. Rada imam asistente, kadar imam veliko dela, jih težko učim. Se trudim. Največkrat s petimi asistenti na kolekcijo. Dajo mi vedno veliko mlade energije in svežih idej.

B.K.O.: Trenutno ustvarjate kostume za baletno predstavo?
C. Q.: Ja, za Alonzo King Lines Ballet in čudovito je delati z Robertom Rossenwasserjem in Alonzom Kingom. Vsi so umetniki in vsi razumemo drug drugega – to je čista magija! Še posebno, ko vidim potem kostume v gibanju. Ponosna sem, da sem del njih. In neponovljost trenutka – ples je vedno življenje v prihajočem trenutku. Vsaka predstava je zame vedno nova poslastica.

B.K.O.: Radi nakupujete?
C. Q.: Kupujem le urgentno. Drugače si raje ustvarim zase obleke, so tako, kot kosilo , ki si ga skuham – za dušo. Rada kupujem čevlje in klobuke – ki so kot umetniška dela, skulpture. Predvsem pa rada kupujem svežo, organsko pridelano zelenjavo na trgu.

B.K.O.: S čim boste presenetili v prihodnosti?
C. Q.: Moj francosko – evropski debut: nova kolekcija v Parizu 2009 – bo zame najbolj odločilno delo. Bo močno vizualno sporočilo svetu in hkrati tiho sporočilo sebi in za vsakograr. Želim si, da ga predam z občutkom svobode.

B.K.O.: In knjiga, ki jo imate trenutno na nočni omarici?
C. Q.: “Opening Doors within” Eileen Caddy – globoko delo, ki lahko navdahne vsakogar.

B.K.O.: Ali so vzporednice med oblikovanjem vašega moža in med vašim delom?
C. Q.: Oblikovanje mojega moža je ultra moderno. Ustvarja zelo moško, pametno, fascinira me, ker me postavlja vedno v razmišljanja, kako je treba ustvarjati v industriji. Njegova arhitekturna logika me vedno krasno inspirira in me opozarja na ravnotežje jing in jang energije. Imava enake obsesije tako v dizajnu kot v umetnosti, barvah. Delava 24 ur skupaj pa vendar imava zelo malo časa za pogovor. Vedno vzpodbujava drug drugega in v bistvu razmišljava zelo podobno.

B.K.O.: Rada potujeta?
C. Q.: Zelo. Najraje odkrivava skrita, odročna področja. Nedavno sem potovala po pokrajini Guizhou, po samotnih vasicah Bouyei in Miao vasic na Kitajskem, kjer ljudje še vedno ohranjajo 2000 let staro tradicijo. Povabljena sem bila kot govornica PBS (Public Broadcasting Service) dokumentarca, ki bo predstavljen drugo leto “Interpreting Ancient Fashion.” To potovanje je bilo zame eno najdragocenejših in hkrati globoka izkušnja, ki mi je pomagala odkriti deželo mojih staršev. Raziskovala sem njihovo vezenje, batik, ples in glasbo ter način življenja. Zdaj poskušam to vnašati v svoje delo.

B.K.O.: Kakšni so modni trendi, ki bodo doleteli generacije prihodnosti?
C. Q.: Upam, da ne le trendi, ampak nekakšna stalnica v promoviranju uporabe novih, vzdržljivih, a okolju prijaznih materialih. Oblačimo svet, pri tem pa moramo biti previdni in se moramo kot oblikovalci zavedati odgovornosti, ki jo nosimo, ko oblikujemo in oblačimo, hkrati lahko rešujemo planet.