Barbara Kapelj Osredkar

Raziskovalec bivalno-mobilnega

»Dobro oblikovanje se vedno začne z dobro zgodbo – zgodba za objektom mora biti vedno močna in primerna.«
Anthony Prozzi

Ernest Nograšek je mlad slovenski oblikovalec, ki je za svoje diplomsko delo – multifunkcionalno počitniško prikolico že prejel študentsko Prešernovo nagrado , pred kratkim pa nagrado IF OUTDOOR INDUSTRY AWARD- International Forum design Hannover 2008, eno najprestižnejših mednarodnih priznanj na področju industrijskega oblikovanja. Trenutno se ukvarja z načrtovanjem urbane opreme v oblikovalskem studiu Quadrat design, kjer je meddrugimi projekti izdelal Večnamenski kiosk (Zavod za turizem Ljubljana, 2007), Zimsko zaščito vodnjakov (Zavod za turizem Ljubljana, 2007) ter Golobnjake (Mestna občina Ljubljana, 2007). Je tipičen predstavnik racionalnih, razmišljujočih, aktivnih oblikovalcev, ki ne oblikujejo le lepih predmetov zaradi lepote same, zaradi lepih linij in oblik, temveč zaradi njihove uporabne vrednosti. Je iskalec in raziskovalec novega, drugačnega, a vedno praktičnega. Ljubezen do umetnosti je podedoval po očetu, ki rad slika. Kasneje ga je zanimanje za oblikovanje pripeljalo do ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je diplomiral pri profesorju Janezu Smerdelju. Njegovo multifunkcionalno počitniško prikolico so razstavili tudi v Nanjingu, na Kitajskem, v okviru sejma Asia OutDoor 2008. Ernest je z izboljšanjem funkcionalnosti počitniške prikolice poskusil reševati temeljno problematiko, ki nastaja ob združitvi pojma mobilnih počitnic in bivanjske kulture. Njegova multifunkcionalna počitniška prikolica vključuje integracijo čolna in rešuje ostale funkcijske potrebe, ki so temeljne za mobilne počitnikarje (izvlečni podij zunanje bivalne površine, možnost dodatnega ležišča, integracija zunanjega šotora, odprt kuhinjski prostor). Pri razčlenitvi ciljnega trga pa je upošteval tudi kar najširši spekter možnih končnih potrošnikov, zato je poleg osnovne izvedbe » Weekend bay «, oblikoval še alternativne, izjemno domiselne različice » Fishing «, » Sail «, » Nature «, » Rescue «, ki temeljijo na novi uporabni vrednosti.

Barbara Kapelj Osredkar: Od kod sploh ideja po multifunkcionalni počitniški prikolici? In kako si to idejo razvijal?
Ernest Nograšek: Oblikovanje počitniške prikolice izhaja iz analize obstoječih primerov oz. potreb sodobnega človeka pri preživljanju prostega časa. Idejni projekt sem v nadaljevanju razvijal predvsem na podlagi razmišljanj o možnostih združevanja različnih funkcijskih elementov. Tako je nastal osnovni koncept multifunkcionalnosti oz. združitve prikolice in čolna pri transportu. Ideja multifuncionalnosti se nato navezuje še na počitnikovanje oz. je razvita v smislu doseganja čim večje uporabnosti izdelka. Iz bivanjskih potreb se je tu porodila ideja enostavne umestitve šotorskega predprostora, ki omogoča nemoten prehod iz notranjega v zunanji bivalni prostor oz. združitev kuhinje z elementom zunanje izvlečne jedilnice. Poleg opisanega idejno izhodišče zajema še mobilnost prikolice, možnost tipskih razvrstitev in ciljne skupine. Majhna mobilna enota je namenjena aktivnim ljudem.

B. K. O.: Si bil kot otrok bil deležen počitnikovanja v počitniški prikolici in si morda že tedaj razmišljal, kako bi jo lahko spremenil?
E. N.: Spominjam se, da smo nekoč predčasno končali s počitnicami. V prikolici je bilo namreč zaradi vročine nemogoče kuhati, kaj šele jesti in spati. V šali bi morda rekel, da sem se kasneje tudi zaradi te izkušnje naloge lotil tako resno.

B. K. O. : Si jih že kot otrok risal in sanjaril o domovih na kolesih?
E. N.: Ne spominjam se, da bi risal ravno domove na kolesih. Sem pa imel bujno domišljijo in si izmišljeval najrazličnejše predmete. Ker sem rad drsal in je bila zame zimska sezona še prekratka, sem dobil idejo, kako bi na drsalke pritrdil kolesa in tako hitreje prišel v šolo, kamor sem vsako jutro dva kilometra prehodil. Izdeloval sem tudi najrazličnejše predmete za na vodo in jih preizkušal na bližnjem potoku, zbiral metulje in jih nato skrbno izrisoval in podobno.

B. K. O. : Si kot otrok sanjal o tem, da boš oblikovalec ?
E. N.: Za hobi se je moj oče včasih ukvarjal s slikarstvom. Ko je slikal, je v hiši vedno vladalo posebno vzdušje. Verjetno sem zato od nekdaj gojil določeno spoštovanje do umetniških poklicev. Sicer pa kot otrok nisem vedel, kaj je to oblikovalec, kar ni nič presenetljivega, saj je stroka šele v zadnjih desetletjih postala bolj prepoznavna. Poudaril bi, da v mnogih slovenskih podjetjih še danes ne vedo, kaj je oblikovanje.

B. K. O. : Je v tebi tudi strast, ljubezen do avtomobilov?
E. N.: V klasičnem smislu ne toliko. Predvsem me zanimajo novi vidiki in koncepti na tem področju. Navdušujemo me projekti, kot je naprimer vizionarski projekt podjetja BMW – GINA .

B. K. O. : Kateri so trenutno izdelovalci prikolic, ki izstopajo, oblikujejo pametno?
E. N.: Diplomski projekt sem sicer delal že pred časom, vendar še vedno spremljam novosti na tem področju. Rekel bi, da izstopajo predvsem tista podjetja, ki so sposobna prepoznati potrebe potrošnika, kompleksnost časa in so raziskovalno-razvojno naravnana.

B. K. O. : Kako snuješ ideje, skiciraš ali že zasnujes oblikovani predmet z računalniški programom?
E. N.: Zasnova nekega izdelka je oblikovalski proces. Najprej preučim podobne izdelke na tržišču, primerjam prednosti in slabosti, tehnologije izdelave, razmišljam o potencialnih uporabnikih itd. Na ta način že sproti dobivam neke ideje, ki jih vedno skiciram. Izbrano idejo, preko skice nato zasnujem pravzaprav do zadjnega detajla. Računalniški programi mi na koncu služijo za izdelavo prezentacije in izdelavo tehnične dokumentacije.

B K. O. : Katere so tvoje najljubše barve in materiali?
E. N.: Vsaka barva ima neke čutne, psihološke učinke, prav tako materiali. Kot oblikovalec sem predvsem pozoren, katere učinke ali pa vrednosti želim izpostaviti pri nekem izdelku. Največ navdiha na tem področju snovanja dobim iz narave in njene harmonične urejenosti.

B. K. O. : Si kdaj razmišljal, kako bi se počitniška prikolica lahko čimbolj zlila z okoljem, v katerega naj bi bila postavljena?
E. N.: Seveda, vedar je oblikovalec pri snovanju tovrstnega izdelka omejen. Vemo, da ima počitniška prikolica dva habitata. Na eni strani je tu cesta in prevoznost in na drugi umestitev v okolje. Pri umestitvi v okolje sem bil predvsem pozoren na bivanjske zahteve. Vsi pripadojoči deli, ki jih potrebujejo počitnikarji so v moji rešitvi tako že del same prikolice ( izvlečni podij, letna kuhinja, šotorski predprostor). S tem sem olajšal in izboljšal uporabnost in nenazadje poenotil podobo končne postavitve. Posebej je to opazno pri postavitvi več prikolic v niz npr. v campu. Na ta način izumiteljski prijemi, kot je bila to praksa do sedaj, ne bi bili več potrebni.

B. K. O. : Ali obstajajo tudi v oblikovanju počitniških prikolic drzejše oblike, designi?
E. N.: Oblika prikolice je tesno povezana z prevoznjostjo in izkoristkom prostora. Drznejše ali pa sodobnejše oblike in linije se pojavljajo predvsem pri proizvajalcih, ki se ukvarjajo z aerodinamko oz. prevoznostjo prikolic. Oblikovalske kvalitete na tem področju se kažejo predvsem v uporabnih vrednostih.

B. K. O. : Kakšno je tvoje mnenje o oblikovanju tipičnih prikolic današnjih velikih proizvajalcev?
E. N.: V avtomobilski industriji že dolgo poznamo alternativne vire pogona, vendar se za enkrat vozimo še v ustaljenih okvirih. Podobno je pri počitniških prikolicah. Veliki prioizvajalci sicer konstantno posodabljajo svoje izdelke, kakšnih bistvenih konceptualnih premikov pa ni.

B. K. O.: Kakšne so bile ali so prednosti in pomankljivosti slovenskih prikolic?
E. N.: Kolikor vem, naše podjetje Adria, uspešno konkurira na trgu. Ponujajo kvalitetne in kvalitetno izdelane izdelke na področju »caravaninga« za ugodno ceno. Kot uspešno podjetje bi po mojem mnenju lahko bili bolj prodorni in trg preiskusili tudi z novimi konceptnimi rešitvami.

B. K. O. : Kaj te je inspiriralo pri nagrajenem delu?
E. N.: Pri oblikovalski stroki je še posebej pomembno, da znaš prepoznati problem oz. v mojem primeru nastaviti problem v katerem se lahko skriva inovativna sodobna rešitev. Že sama ideja o tem, da bi lahko uporabnik, ki letuje v prikolici, na svojih počitnicah užival oz. bil aktiven tudi v vožnji po morju, jezeru ali reki, je bil zame velik izziv, predvsem zaradi osnovne značilnosti prikolice – to je njene mobilnosti.

B. K. O.: Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
E. N.: Vsekakor si še naprej želim delovati na mojem področju. Kako rožnata bo prihodnost je seveda odvisno tudi od strategij slovenskih podjetij, vlaganja v razvoj ter od nekih realnih možnosti odpiranja v tujino. Čeprav trenutno situacija ni najboljša, ostajam optimist.

B. K. O. : Imaš kakšne posebne hobije? Posebne oblikovalske rituale?
E. N.: Tudi izven delovnega časa nenehno spremljam novosti na mojem področju. Za te informacije seveda služi internet, tiskani mediji itd. večkrat pa se podobno kot slikar v galerijo, raje odpravim v trgovino za nekim izdelkom. Izdelek tako lažje preučim v njegovih dejanskih-uporabnih ter psiholoških vrednostih. Lahko rečem, da gre za prav poseben hobi, ki pa je za industrijskega oblikovalca nujen, če hoče konkurirati na tržišču.

B. K. O. : Če bi oblikoval brez omejitev in pravil, kaj bi najraje oblikoval?
E. N.: Industrijski oblikovalec ni umetnik v klasičnem smislu. Zmeraj mora upoštevati omejitve materialov, tehnologijo, pravila ergonomije, likovnost in seveda tržne vidike itd. Torej nimam kakšnih preferenčnih področij. Imam pa rad projekte, kjer naročnik zahteva večjo mero inovativnosti.

B. K. O.: S katerimi projekti se trenutno ukvarjaš?
E. N.: Delujem v oblikovalskem studiu Quadrat design, ki deluje na zelo širokem področju industrijskega oblikovanja. Trenutno se ukvarjam z načrtovanjem urbane opreme.

B. K. O.: Kaj vse pomeni nagrada IF? Si dobil že kakšno ponudbo za izvedbo?
E. N.: Nagrada IF (International Forum design Hannover) je prestižno mednarodno priznanje na področju industrijskega oblikovanja. Upam, da bo za mene poleg osebnega zadovoljstava in posebnega mesta v referenčnem spisku, prinesla še kakšno novo in zanimivo poslovno priložnost, tako na področju »caravaninga«, kot na drugih področjih industrijskega oblikovanja.
Kar se tiče ponudbe za izvedbo še nimam, iščem pa potencialnega naročnika.

B. K. O.: Je Slovenija premajhna za izvedbo in prodajo take prikolice?
E. N.: Novomeškemu podjetju Adria, kjer sem projekt predstavil se je zdela ideja zanimiva. Potrebno je vedeti, da gre pri takem projektu za velike vložke, tako v proizvodnjo kot kasneje v trženje. Ker gre za utečeno podjetje, se za projekt niso odločili.
Na splošno pa bi si upal trditi, da so Slovenska podjetja bolj sledniki na trgu in si preprosto ne upajo ali pa ne verjamejo, da bi lahko bili kaj več tudi s pomočjo industrijskega designa.

B. K. O.: Kakšen nasvet bi dal vsem, ki bi radi postali študentje oblikovanja?
E. N.: Moj nasvet bi bil le, da se bodoči študent dobro informira o naravi poklica. Mnogi namreč mislijo, da gre le za lepotičenje predmetov. Poudaril bi, da gre za resno stroko, ki zahteva širino raznih znanj, predvsem pa poglobljeno znanje likovnega in tehničnega področja.